Z nakupom nad 30€
BREZPLAČNA DOSTAVA

Pomoč
01 251 17 00

Skupaj: 0 €

Na blagajno

Zgodba o čaju

Zgodba o čaju

1. Cesar Shen Nong in njegova hči Cha

Nekoč, nihče več se ne spominja kdaj, je nekje v daljni Kitajski živel mogočni cesar Shen Nong. Njegovo cesarstvo je bilo zelo obsežno, zato je imel veliko dela z vladanjem. V svojem prostem času pa se je ukvarjal z rastlinami. Za svojo palačo si je uredil velik park s številnimi drevesi, grmovnicami, rožami in drugimi rastlinami. V njem je, ko je bil utrujen in brez idej, v objemu zelenih barv in omamnih vonjav, nabiral novih moči in si bistril misli.

 

Park je oboževala tudi njegova najmlajša hči Cha. Med vsemi rastlinami je imela najrajši nizek, nežno dišeč in belo cvetoč grm. Verjela je, da njegov vonj krepi duha in vzbuja lepe misli. Ob grmu si je zato postavila hiško. Tam se je družila s prijateljicami in klepetala z njimi ob pitju prevrete vode, kot je bilo takrat v navadi.

 

Nekega dne je prišel k cesarju na prijateljski obisk cesar sosednjega cesarstva. Z njim je prišel tudi njegov sin. Ko ga je Cha zagledala skozi okno, ji je bil takoj všeč. Pregovorila je očeta in dobila je nalogo, da naslednji dan carjeviču razkaže park.

 

Zjutraj sta se že zgodaj napotila v park. Hodila sta med dišečimi rožami in pod bujnimi krošnjami dreves, prek brvi in zelenih jas. Carična mu je odstirala največje skrivnosti parka, a carjeviča ni nič zdramilo iz njegovih misli. Ostal je mrk in tih.

 

Ko sta prehodila že skoraj ves park, sta prišla do njene hiške. Tiho sta se usedla in postregli so jima s prevreto vodo. Carjevič je bil brezvoljen in vidno utrujen.

 

“Če moč rastlin vanj ne prihaja skozi oči in nos,” si je mislila carična, “bo mogoče skozi usta”. Z grma je naskrivaj natrgala nekaj listov in jih stresla v njuni posodici s toplo vodo. Voda se je nežno obarvala.

 

Ko je carjevič dvignil svojo skodelico z vodo, je videl v njej liste in obarvano vodo. Sumljivo je pogledal carično. Ko pa je videl, da so enaki listi tudi v njeni posodici, se je opogumil in srknil požirek. Tekočina je bila skrivnostno trpka, a mamljivo dobra. Vonj, ki se je širil iz posodice, je dražestno dopolnil okus. Prvič ta dan se je nasmehnil in srknil še en požirek. In nato še enega in še enega. Napetost v njegovem telesu je popustila. S tekočino je prihajala toplina in nov občutek lahkotnosti, radosti in sproščenosti. Vsega tega, v strogi vojaški vzgoji, ki jo je bil deležen, do sedaj še nikoli ni doživel in ni poznal.

 

Medtem je carična dvignila skodelico z obarvano vodo in jo primaknila pred svoj obraz. Z zgornjo ustnico se je rahlo dotaknila tekočine, prek roba skodelice pa s priprtimi očmi skrivoma opazovala carjeviča. Tekočina je počasi spolzela v njena usta. Trpkost tekočine je vzburila pritajena čustva. Skrivnostni vonj, ki je vrel s površine in nejasno meglil carjevičev obraz, je čustva še okrepil in razvnel. Zaprla je oči.

 

2. Rojstvo Čaja (Cha)

»Ah,« jo je predramil carjevič. »Kaj pa je to, kar pijeva? Mar pri vas ne velja odlok, da lahko pijemo le prevreto navadno vodo?«

»Velja. A tu, v tej hiški, imam dovoljenje svojega očeta, da lahko postrežem tudi z vodo, pripravljeno na svoj način.«

»Pametno, saj tako čudovite tekočine nisem pil še nikoli. Zdi se mi, da je okrepila vse moje telo.« Da ne bi govoril v prazno, je z obema rokama prijel skodelico, jo dvignil in počasi izpil.

»Kako pa imenujete to čarobno tekočino?« je vprašal. V tistem trenutku je v hiško pritekla caričina učiteljica Maiko.

»Cha!« je zadihano poklicala carično. »Cha, pohitite! Sonce že daleč prek stolpa Petih templjev in car vas nestrpno pričakuje v palači.«

Vsi so se ozrli v carično. Ta pa je mirno, kot da se ni nič zgodilo, prijela skodelico, jo primaknila k ustom in počasi izpila preostalo tekočino v njej.

 

“Ne bi bilo lepo, če bi tako dražestno tekočino pustili.” je rekla, ko je položila prazno skodelico na mizo. Nato se je obrnila proti carjeviču, se globoko zazrla v njegove oči in tiho rekla: »Ste zadovoljni z odgovorom na vaše vprašanje.? Sedaj pa pojdiva, da ne razjeziva očeta.

 

Če vam je bila pijača všeč in vam je bilo v moji družbi lepo, vas jutri, ko bo sonce nad stolpom Petih templjev, zopet vabim semkaj na čaj.” Vstala je iz svojega stolčka in se odpravila proti palači. Carjevič se ji je pridružil in celotno spremstvo je krenilo za njima. Tisti, ki so bili takoj za njima, so videli, kako je carjevič njeno roko ovil s svojo in kako so se njegovi prsti prepletli z njenimi.

 

 

 

Se nadaljuje 21. januarja 2015

01 251 17 00

041 658 400

info@zisha.si

ZISHA d.o.o.

Glavarjeva ulica 12

1000 Ljubljana

 

Zisha čajna hiša - Trgovina

Nazorjeva 12

1000 Ljubljana

Pridruži se nam v diskusijah o čajih